Fizika mi ni bila v šoli nikoli preveč pri srcu. Že v osnovni šoli mi je šla na živce, v gimnaziji pa še bolj, saj je preprosto nisem razumela. Fizika, ki jo učijo v šoli,ni namreč niti pol toliko zanimiva kot fizika, s katero to znanost dejansko predstavljajo. Res je – ko jo predstavljajo, ti pokažejo »strelo«, govorijo o astronomiji, o padcu jabolka z drevesa in podobno, kar so same enostavno razumljive reči. Ampak fizika v šoli nima nobene povezave s praktičnimi ali zanimivimi zadevami in jo sestavlja zgolj kup enačb, ki se jim moraš napiflati in potem reševato naloge, ki ti ne bodo nikoli v življenju prišle prav. Saj veste – punce bomo večinoma študirale družboslovje, in tam fizika ne pride niti malo v poštev.
Zaradi tega, ker imam do fizike odpor, se pri njej seveda ne morem pohvaliti z najboljšimi ocenami. Če sem odkrita: fizika je razlog, da v tretjem letniku gimnazije nisem odlična. In to je seveda še en razlog več, zakaj je ne bom nikoli imela rada in zaradi česar sem še bolj prepričana, da mi ta v življenju ne bo nikoli prinesla nič dobrega. In ja, prepričana sem, da je za družboslovce povsem nepotrebna.