Vsi smo že slišali za oglaševanje in prav vsi smo ga že kdaj doživeli. Samo pomislite, kolikokrat na dan vidite reklame po televizijskem sprejemniku in slišite po radiu, dobite letak v poštni nabiralnik, vidite plakate ob cesti ali v trgovini, v modernih časih pa seveda reklame po elektronski pošti, mobilnih telefonih in socialnih omrežjih. Vse to spada v oglaševanje. Razvilo se je že v času Pompejev, v starem veku pa je bila najpogostejša beseda od ust do ust.

Oglaševanje je oblika marketinške komunikacije, ki je plačljiva. Druge oblike promocije so še odnosi z javnostmi, publiciteta, pospeševanje prodaje in osebna prodaja in podobno. Izraz, ki se uporablja v javni rabi je reklama, ki pa ni pravilen, saj namiguje na zavajanje in reklamacijo, tega pa v oglaševanju vsekakor ne bi smelo biti.

Oglaševalci so ponavadi visoko usposobljeni strokovnjaki, ki porabijo veliko časa in denarja, da analizirajo kupne navade potencialnih strank, da jim potem ponudijo oglaševanje, ki je njih pisano na kožo in jih bo hitreje prepričalo v nakup. Za prepričevanje uporabljajo različne strategije. Ponavljanje je zelo enostavna metoda, ko se reklame ponavljajo zelo pogosto, zahteva pa velike stroške. Pričevanja so oblika oglaševanja, ko navadni smrtniki ali strokovnjaki jamčijo za kvaliteto produktov in povejo svoje dobre izkušnje. Oglaševanje na nas lahko izvaja pritisk, ko vidimo geslo: “Zaloge omejene” ali med razprodajami, saj sami čutimo, da moramo izdelek takoj kupiti, ker ga drugače lahko zmanjka zaradi tako ugodne ponudbe. Oglaševanje s privlačnimi dekleti in modernimi besedami ni nič novega, saj zelo pogosto naletimo na tak oglas, tudi takrat, ko lepa dekleta nimajo nič skupnega s produktom, ki ga oglašujejo. Temu se reče asociacija, saj nas prepričajo v občutek primernega, dobrega izdelka. Oglaševalci se poslužujejo tudi podzavestnih sporočil, ko oglas zapakirajo tako, da nas podzavestno zavede k nakupu določenega produkta.