Linearna funkcija je ena osnovnih in tudi najlažjih matematičnih funkcij, s katerimi se spoznamo že ob koncu devetletke, v srednji šoli pa se znanje še nekoliko razširi in nadgradi. Linearno funkcijo zapisujemo s pomočjo enačbe f (x) = kx + n, kjer sta koeficienta k in n poljubni realni števili, prav tako pa jo lahko narišemo v obliki grafa – ta ima obliko premice, zato moramo zgolj izračunati koordinate dveh točk, skozi kateri ta premica poteka. Risanja se lotimo v točki, kjer graf linearne funkcije (premica) seka presečišče grafa z ordinatno osjo. Nato se pomaknemo za eno enoto v desno in za k enot navzgor ali navzdol – to pomeni, da lahko linearna funkcija narašča ali pada (kadar je k negativen). Kadar je k enak nič, je graf linearne funkcije vzporeden z abscisno osjo (vodoraven), kar pomeni da funkcija niti ne narašča, niti ne pada, temveč je konstantna.
Zaradi svoje vizualne upodobitve v obliki premice oziroma neskončne ravne črte, je funkcija tudi dobila ime linearna funkcija.