Dojenje ni le način hranjenja otroka – je veliko več. Je trenutek, ko se mati in novorojenček povežeta na globlji ravni, trenutek intime, bližine in zaupanja. Medtem ko očetje lahko na svoj način prispevajo k občutku varnosti in ljubezni, je dojenje nekaj, kar lahko zagotovi le mati – in prav ta edinstvena izkušnja je pogosto opisana kot čudež narave.
Redno dojenje: ustaljen ritem ali prilagajanje otroku?
Nekatere matere prisegajo na strogo urejen urnik, druge sledijo povpraševanju otroka – kaj je boljše? Odgovor ni enoznačen. Novorojenčki imajo pogosto nepravilne intervale lakote, še posebej v prvih tednih, ko se dojenje šele vzpostavlja. Pomembno je, da mati zna prepoznati otrokove znake lakote – cmokanje, sesanje rokic, nemir. Jok je običajno že znak pozne lakote, zato je dobro otroka nahraniti prej.

Nekateri otroci potrebujejo dojenje vsakih 1,5 do 2 uri, drugi na 3 do 4 ure, kar pomeni, da je potrebno v prvih mesecih kar nekaj potrpljenja in prilagajanja. A postopoma se vzpostavi ritem, ki ustreza tako otroku kot materi, kar pripomore k lažjemu vsakdanu.
Kaj, če dojenje ne gre po načrtih?
Mnoge matere doživijo izzive pri dojenju – boleče bradavice, nezadostno količino mleka, težave pri pristavljanju otroka. To so pogoste težave, ki pa so v večini primerov rešljive. Ključno je, da si mati pravočasno poišče pomoč – pri svetovalcih za dojenje, babicah ali izkušenih materah.
Včasih pa preprosto ni mogoče dojiti – zaradi zdravstvenih razlogov, pomanjkanja mleka ali drugih okoliščin. V takšnih primerih je pomembno vedeti, da je danes na voljo kakovostna mlečna formula, ki omogoča zdrav razvoj otroka. Občutek krivde ni potreben – najpomembneje je, da je otrok sit, zadovoljen in ljubljen.
Dojenje kot del materinstva – ne samo hranjenje, ampak ljubezen
Mnogo mater pravi, da je dojenje nekaj najlepšega, a hkrati tudi napornega – neprespane noči, občutek, da je otrok ves čas odvisen od vas, včasih celo izčrpanost. A vse to odtehtajo trenutki, ko se otrok zadovoljno nasloni na materino kožo, ko med dojenjem poišče njen pogled, ko se ob materinem srcu počuti varnega.